Lino :)

Včeraj sem dobila novega kužka!!! Ime mu je Lino in je največji cukr na svetu.

Star je šele dva meseca in res čisto majčken. Me prav zanima, kakšen bo, ko bo večji. No, ne večji, starejši. Zrasel ne bo več veliko.

Sicer pa je to kuži z velikimi očkami in še večjo mero navihanosti, ki se polula, ko ga po enournem sprehodu prineseš domov in, ki se je mojemu fotru prikupil tako, da mu je zaspal pod nogami. Aja, pa nor je na ogledala, praska po njih in cvili, nato pa ves navdušen priteče k tebi, da ti pove, da je našel še enega kužata. 

Seveda se nisem mogla upreti, da mu ne bi takoj dala kakšne igračke. Temu se ni mogla upreti niti moja mami, ki mu je za igranje ponudila par mojih še čisto dobrih nogavic (ker so itak grde, aveš). V prihodnosti načrtujem še povodec in ovratnico, za začetek pa tale kostka za grizenje: 

Bo treba počakat, da se zbudi, da bo preizkusil novo igračko.

________________________________________________________________________________

Bilo bi nefer, če ne bi tule naredila ene pavzice in se spomnila na svojo psičko Mišo, ki je bila z nami dolgih 16 let in nas je zapustila nekaj časa nazaj. Nič je ne more nadomestiti.

________________________________________________________________________________

Lino pa je v našem mestu že prava mala atrakcija. Vsak, ki gre mimo naju, naju napade z vprašanji (Ja, koliko pa je to staro? Kaj pa je zaena pasma? Kako je luuuuuštkan! Okej, to zadnje ni vprašanje, pa dobro.). Predvčerajšnjim sem se morala z eno mamko iti skoraj rokoborbo, da mi ga je dovolila odnesti domov.

Še ure in ure in ure bi lahko nakladala, kako je luštkan, pa kako počne to in ono, pa se bom spričo pozne ure vzdržala.

Pa lahko noč! :)