Čeveljčki :)

Šnelkurs ali Kako govorimo Zagorjani: "Veš kua te bom fehtala ... Jutr me puklič pa me tuk cajta verbaln u rit brci d se bom spraula tvoje šuhe na blog dajat."

Ne me čudno gledat, tole sem včeraj naročila prijateljici med najinim FB pogovorom. Njene štikle namreč že dober del leta čepijo v moji sobi, popolnoma osamljene, in čakajo, da bo njihova preobrazba končana in se bodo lahko v vsej svoji lepoti pokazale svetu tistim trem ljudem, ki berejo tale blog.

Ko sem jih prvič zagledala, so bili že na pogled dokaj znošeni, saj je bila okoli gležnjev napeljana mreža že natrgana in je baje preprečevala udobno hojo. Očitno sem vredna zaupanja, saj je bila moja ideja, da jih malo obdelam, sprejeta.

Prva stvar, ki sem jo naredila, je bilo odstranjevanje mreže. Kar tako, po kmečko, s škarjami in augenmasom, da nisem kje odrezala preveč. Ostanek mreže sem prilepila na čevelj.

Naslednja stopnja je bilo delanje dodatnih lukenj v paščke. Moja prijateljica ima namreč bolj suhcane noge, zato so ji brez mreže paščki kar plapolali okrog gležnjev. Luknje sem naredila z žebljem in kladivom.

Note to self: V prihodnje zadevo podloži z veliko kartona, da ne narediš (še kakšne) luknje v parket.

Najdle je trajalo okraševanje. Jap, da sem prišila teh par netov na paščka, sem porabila par mesecev (lenobaaa!) :D



Pa še končani čevlji. Prijateljica je z njimi super zadovoljna, pravi, da so zdaj lepši in udobnejši :)