Čeprav sem že dvajset (in po mnenju moje mami uradno prestara za krila nad koleni), se še vedno počutim mlado. Okej, mlada itak sem še, počutim pa se kot otrok. Pa ne tisti "kupimibonbonealipasevržempotleh" otrok, ampak take sorte otrok, ki sredi Ljubljane skače po lužah, ki verjame, da se vse vedno poštima samo od sebe in, ki se mu zasvetijo očke, ko naleti na kaj zanimivega.
No, in prav lahko si je predstavljati moje navdušenje, ko sem odprla paket iz Izdelovalnice (poslan v luštni porisani kuverti) in zagledala vse te prelepe izdelke, od katerih vsak nosi svojo zgodbo. Postavljena sem bila pred težko odločitev, katere koščke vzeti ven, saj bi imela kar vse.
Iz škatlice sem na koncu vzela naslednje kose:
Nadomestila pa sem jih z nekaj mojimi:
Ustvarila sem komplet zapestnice in verižice, eno kompleksnejšo in eno bolj enostavno verižico. Zaenkrat sem bolj kot ne brez idej, bom pa v prihodnosti vsaj tej z zlatim obeskom še kaj dodala, saj ga je škoda, da bi sameval na črni vrvici.
Ni komentarjev:
Objavite komentar