Sem Tim, avtor vsebin na blogu Nekateri so za film., in to je moj guest post.
Vir: http://www.filmofilia.com/wp-content/uploads/2012/07/frankenweenie.jpg
Moj soimenjak Tim Burton je zadnja leta zame klasičen primer hit-or-miss režiserja. Nekatere izmed njegovih (zgodnejših) filmov bi označil kot odlične, vendar pa so njegovi zadnji projekti kar konkretno nihali v kvaliteti. Frankenweenie je bil zato še posebej prijetno presenečenje. Film o povoženem psičku, ki ga nad znanostjo navdušen deček Victor oživi od mrtvih, je pravzaprav moj najljubši animiran film z letnico 2012, vsaj zaenkrat. Odlikujejo ga Burtonovemu stilu primerne gotske podobe, posrečen humor in izjemne glasovne predstave glavnih igralcev. Med njimi tokrat presenetljivo ni Johnnyja Deppa in Helene Bonham-Carter, kar je kakopak prijetna osvežitev.
Najbolj navdušujoča pa so tako imenovana velikonočna jajca, ki se skrivajo v tem filmu. Skrivajo je morda malenkost premočna beseda, glede na to, da bi vsak ljubitelj grozljivk pravzaprav moral prepoznati večino poklonov klasičnim primerkom žanra. Tukaj imamo Frankensteina in Drakulo, Gremline in Gamero (orjaško želvo iz dežele vzhajajočega sonca), Psiha in Ptiče, če izpostavim le tiste, ki so se mi zdeli najbolj očitni.
No, da ne pozabim, film ima tudi srce na pravem mestu, kar je morda še pomembneje od skritih poklonov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar