Ne vem, ne vem, ne vem. Ali je za to krivo pomanjkanje spanca ali to, da sem za izdelavo porabila cele 4 ure, da so me knjige čisto potegnile in skoraj 24 ur na dan berem ali ... Ne vem. Vem pa, da sem na svojo novo zapestnico grozno ponosna :)
Brezveze je sploh še razlagat, da sem že od sedmega leta zelo zagret potterhead. Če kdo bere moje objave, mu je to najbrž jasno. Zadnjič sem si v glavo zapičila, da hočem imeti zapestnico z vsemi sedmimi knjigicami. Ko sem šla googlat, kako bi to izpeljala, sem našla kar precej fotografij podobnih zapestnic, ki so mi pomagale pri tem, da sem si končni izdelek lažje predstavljala.
Postopek je bil precej dolgotrajen, a ob gledanju dokumentarnih serij tudi štiri ure hitro minejo, sploh če veš, da boš imel na koncu kaj pokazati. Glede na to, da sem se izdelave lotila ob precej pozni uri, je bilo nekako logično, da mi bo družbo delala skodelica kave. A tokrat ne kot poživilo, ampak kot korak na poti do končane zapestnice.
Platnice sem snela z interneta, zdaj pa slike začuda ne najdem več. Edini neposredni strošek izdelave je bilo 55 centov za tiskanje platnic.
Strani knjige se v končni fazi sploh ne vidijo, viden je le rob. Pa vendar - taprave knjige so tiskane na rahlo rjavkast papir, jaz pa imam zelo rada detajle, torej sem liste pobarvala s čopičem, ki sem ga namakala v kavo. Kavna zrnca in odvečno tekočino sem popivnala s krpo, nato pa sem dala liste sušit.
Ta čas, ko so se strani sušile, sem natančno izmerila dimenzije platnic. Te so bile visoke 2,5 in široke 6 centimetrov.
Odločila sem se, da bodo knjigice imele 6 milimetrov širok hrbet in to tudi označila.
Višino platnic sem odmerila tudi na pravkar pobarvanih listih in jih narezala na enako široke trakove. Porabila sem jih 14 - po dva za vsako knjigico.
Ker sem planirala, da bodo knjige široke 2,5 centimetra, sem to odmerila na trakovih in jih zložila v harmonike.
(Na spodnji sliki se vidi, kako malo so mi pravzaprav pomagale oznake xD )
Nato sem zloženo harmoniko poravnala, po celi dolžini traku potegnila z lepilom v stiku in ga zložila nazaj. Tako so se strani deloma zlepile in knjiga ni letela narazen.
Platnico sem položila na mizo in na levo stran označenega hrbta nalepila eno harmoniko, na desno pa drugo. Z olfa nožkom sem obrezala papir, ki je gledal iz platnic, in knjigice naredila enakih velikosti.
Iz žice sem naredila sedem kaveljčkov, ki sem jih s sekundnim lepilom prilepila med obe harmoniki. Knjigo sem stisnila skupaj, da se je lepilo posušilo.
Na kaveljčke sem dala kovinske obročke, s pomočjo katerih sem knjigice pripela na kovinsko verigo. Na eno stran zapestnice sem dodala še en, manjši obroček, na drugo pa zaponko.
A ni huda? Fan art v najboljšem pomenu besede, saj ni zgolj za nabiranje prahu, ampak si jo lahko pripneš na roko in neseš s sabo. Škoda, ker so knjigice premajhne, da bi se iz njih dalo brati. Ampak k sreči se še vedno lahko zakopljem v posteljo s taveliko knjigo in s kakšnim dobrim prigrizkom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar