Risanka je prišla ven leta 2001. 12 let nazaj. Phew, staram se. Mogoče je tudi to razlog, da sem včeraj zvečer popolnoma pozabila, da moram napisati objavo. Šori :(
Atlantis: The Lost Empire sem si prvič (in naslednjih stokrat) ogledala z bratrancem in takoj mi je bila všeč. Zdaj jo seveda znam že napamet - barve so tako čudovito modre in glavni junak, čeprav je narisan, sploh ni švoh. Na tipih z očali je pač nekaj fajnega :)
Milo je piflar z začetka 20. stoletja, ki dela v muzejski kotlovnici in močno verjame, da Atlantida zares obstaja, vendar o tem ne uspe prepričati nobenega od članov muzejskega odbora. Ko se po groznem dnevu v službi vrne domov, se tam pojavi skrivnostna plavolasa lepotica Helga, ki ga odpelje k prijatelju njegovega pokojnega dedka.
Gospod Whitmore je ekscentričen ljubitelj joge, ki pa Milu verjame in mu omogoči iskanje Atlantide z dovršeno podmornico in vrhunsko posadko. Atlantido najdejo, da, vendar kmalu odkrijejo, da imajo drugi povsem drugačne načrte kot Milo. Ta se zaljubi v nekaj tisoč let staro princeso Kidagakash, ki ji mora kmalu po prihodu pomagati ne le rešiti domovino, temveč tudi njo samo izvleči iz krempljev pohlepnih ljudi, željnih denarja in slave.
Ni komentarjev:
Objavite komentar