Videz usnja brez slabe vesti: Etui za očala

Prav fleten, zanimiv in objavno vreden naslovčič. Novinarski faks se mi začenja nekje poznat! Resno, ne glede na to, da je menda najtežji predmet omara in da padeš kao lahko samo po stopnicah, ne glede na pripombe, ki jih FDV-jevci poslušamo vedno, ko se odvijajo debate o fakultetah, sem vesela, da sem se odločila za študij novinarstva in že drugo leto uživam v študiranju :)

Nikakor pa ne uživam v tem čudnem vremenu. Aprilski dež se je prestavil na maj in očitno bomo še junija zmrzovali pri temperaturah, ki so sicer bolj značilne za prehod iz zime v pomlad. A ker včasih izza oblakov le pokuka sonček, so v moji torbi vedno sončna očala.

Raybanke, naj bodo prave ali fejk, so sicer superkul za pogledat, vendar so to dokaj velika sončna očala, ki so posledično nerodna za shranjevanje. Moje ne pašejo v čisto noben etui, ki ga imam doma, v trgovinah pa tudi nimam sreče z iskanjem dovolj velikega. Ko jih vlačim okrog v torbi, me je vedno strah, da se bodo zlomila. Veliko sem razmišljala o kakšni naredisisam rešitvi mojega problema, končno pa stuhtala, kako se stvari lotiti.

Blago se mi kot material za etui ne zdi primerno, saj očala sicer lahko obvaruje pred praskami, ne more pa jih zaščititi pred tem, da se nanje ponesreči usedeš ali torbo za odtenek pregrobo vržeš po tleh. Usnje je zaradi večje trdnosti primernejša rešitev, vendar samo, če nisi strogo proti ubijanju živali zaradi kože, kar pa jaz definitivno sem. Moj navdih za etui je bil tale lepotec, osrednji vir materiala pa škatla, v kateri je bil nekoč riž.

Tale na fotografiji je že razstavljena in obrnjena okrog, ker nisem želela delat reklame proizvajalcu. Tudi sicer  je zunanja stran etuija pravzaprav notranja stran škatle, ker rjav karton močno spominja na videz usnja. Vsaj mene.

Previdno, da se ne raztrga, škatlo daš narazen, razgrneš in položiš na mizo/tla. Nanjo prerišeš obliko, ki jo vidiš na zgornji fotografiji in obenem paziš, da bo stvar dovolj velika za tvoja očala. Za lažjo orientacijo si oglej še fotografijo z očali: Del kartona, ki zgoraj teče po sredini, je stranska ploskev škatle, špiček, ki štrli ven na koncu, pa je del dna. Stranica trikotnika mora biti iste dolžine kot spodnja robova etuija.

Stran, na kateri je logo znamke, premažeš z lepilom in nanjo prilepiš lep barven papir. Jaz sem izbrala modrega, ker se ujema z vrvico, ki etui drži skupaj. 

V karton narediš luknje, kot jih vidiš na fotografiji. Spodnjega jezička ni potrebno luknjati. Če želiš etui zaščititi in ojačati s plastjo samolepilne folije za ovijanje zvezkov, kar močno priporočam, to lahko narediš pri tem koraku. S šestilom ali ošiljenim svinčnikom narediš luknje še v folijo.

Konec vrvice pokapaš s sekundnim lepilom, da bo postala trdna, na drugem koncu zavežeš vozel, da se etui ne bo "razparal", nato pa začneš s šivanjem. Na zaobljenem delu mora ostati odprtina, da lahko pospraviš očala, zato vrvico napelješ skozi vsako stran posebej. "Šiv" zaključiš z vozlom in se lotiš dna. Jeziček potisneš na mesto, nato pa sešiješ še spodnja robova etuija, tako da vrvico izmenjaje enkrat pelješ pod jezičkom, drugič pa nad njim. To ga bo zadržalo na mestu, lahko pa spoje dodatno učvrstiš s sekundnim lepilom.

Vse, kar ti preostane zdaj, je da brez skrbi uživaš, saj bodo očala ostala cela :)