Kdaj so že pirhi?

Ste se kdaj zbudili z željo, da bi si iz škatle za čevlje izdelali mini gledališče? Jaz sem se danes prvič in mi še vedno ni jasno, kako je do tega prišlo. Vem samo, da sem, ko sem se zbudila, imela v glavi že načrt, material in končni izdelek s še nekaj malimi lutkami, tistimi za na prst. Mogoče, ko ga bom imela komu podariti. Mogoče.

Anyway, kdaj je že letos velika noč? Tega nikoli ne vem, orientiram se pač po tem, da začnejo trgovine prodajati zajčke, jajčke in tako dalje, takrat vem, da je stvar blizu. In lani/letos me je kar nekaj prijelo za praznični dekor, že lani okrog božiča sem bila cela zmešana, pa ta venček pa te bučke pa ta smrekica ... Mja. Tudi letos me prijemlje ta mrzlica, nasploh mi je bolj do dekoriranja sobe, zdaj, ko sem jo malce uredila. Pa tudi to je zgodba zase in tudi ta bo šla na blog.

Zaenkrat še nisem naredila ničesar, si pustim še kakšen teden prostora, da popišem vse, kar sem naredila s sobo. Gledam pa že lahko, ne? No, in zaenkrat lajkam tole:

Vir

Vir

Vir

Vir

Aja, by the way, sem poguglala. 20. aprila je.

---

Have you ever woken up with a feeling, like, I just NEED to make a mini theatre out of a shoe box? Today it happened to me, and I have no idea how. But I can't make it right now, because I have no one to give it to.

I was wondering what time Easter would be this year because I never know the exact date. When the stores start selling colorful eggs and Easter decor I know we're getting close. And because as of lately I am absolutely crazy about holiday decorations, I will be making some Easter stuff as well. But that won't happen until next week because I still have some room decoration projects to show you. Still, I've already looked at (and pinned) some Easter craft projects, shown above.

Oh, and by the way, I googled it. April 20th is Easter.

Veselodecembrski venček št. 1

Že kar fino smo zakorakali v december in zato se mi zdi, da je že čas, da začnem pisati o prazničnih zadevah. Prazniki, yaaaaay! Zadnjih par let me december, razen občasnih vzdihov ob tem, da bom morala po celem snegu gaziti, kamor je bilo pač že treba gazit, ni ganil, letos pa se je očitno nekaj spremenilo. Že oktobra, kar je moj rekord, sem imela nakupljenih ali pa vsaj naštudiranih nekaj božičnih darilc, na Pinterestu pa sem si ogledovala okraske. Celo nekaj prispevkov na to temo sem napisala (klikiti, klakiti in klik), ki se jih splača prebrat ;) Ja, poleg vsega sem se letos dobila še priložnost iti prav zaresno novinarko za portal dobranovica.si in v tem res uživam.

No, kot že rečeno, se mi je letos odtrgalo in izdelujem okraske na darilca na okraske. Letos, sem se odločila, bo vse, kar bo krasilo mojo sobo, modre, srebrne in bele barve.

Prvo, kar sem izdelala, je bil venček. Izgleda preprosto, ampak, ko bi vedeli, kako zamudno je cel venček oviti z vrvico! Pa mi ni čisto nič žal, ker je kljub vsemu zelo lep.

Evo ga. Ovit and all. Slik postopka (žal) nimam, pa saj ni bil tako zahteven. Z okrogle stiroporne škatle sem odrezala en obroč, na katerega sem potem zalepila kroglice zmečkanega papirja in ga oblepila z lepilnim trakom, da je postal bolj okrogel. 

Vrvica, s katero je ovit, je že sama po sebi en kul DIY - imenuje se T-shirt yarn, torej vrvica, narejena iz stare bombažne majice. Seveda lahko takšno vrvico tudi kupite, a če imate doma kakšno staro majico in škarje, le zakaj bi.

Prvotno sem hotela celega polimat s papirnatimi vetrnicami, nato pa sem se odločila za bolj minimalističen videz in gor so pristale samo tri. Ostale pa sem obesila na svoj provizoriš božični drevešček (ki ga pokažem v prihodnjih dneh). Če hočete še vi imeti svoje vetrnice, jih naredite takole: A4 list po daljši stranici razrežite na trakove, široke največ ene 4 centimetre, in jih po širini zložite v čimbolj enakomerno harmoniko. Prvi zavihek nato zlepite z zadnjim in harmoniko potisnite v okroglo obliko. V sredino kapnite nekaj sekundnega lepila, da se bo oblika obdržala. Po želji okrasite z gumbi ali čim drugim.

Tale lepotec zdaj visi na zunanji strani vrat od moje sobe, kar je nekako škoda, ker ga ne morem kar naprej občudovat. Sicer pa tako ali tako kar naprej nekaj packam, tako da imam že polno sobo prav tako lepega prazničnega okrasja.

---

It's finally December, which means that I can show off my DIY holiday decor and really get into the spirit of it all. I've even written some articles about it for my job at dobranovica.si. This year is the first of several that I really got into it and have been making decorations and little gifts since October. Yeah, since October.

Anyway, this December I made a decision to decorate my room in white, blue and silver. That colour scheme in mind, I made myself a pretty neat Christmas wreath.

The base for the wreath was once a round styrofoam box, from which I cut a ring of styrofoam, glued on balls of crumpled paper, and secured them with adhesive tape, which also gave my wreath a more rounded shape. I then wrapped T-shirt yarn all around it. Those little circles you see glued on, I made by cutting a piece of A4 paper lenghtwise into one and a half inch wide strips, which I folded into neat accordions. I then glued the first flap to the last one and pushed the accordions into a circular shape. I applied a dab of superglue to the center for them to keep their shape. I could have decorated them with buttons but I decided not to.

At first, I wanted to cover the whole wreath with these, but I ended up going minimalistic and just glueing on 3. Still, looks beautiful, no? The wreath now hangs on my room's door.

Movembah!

S telim projektičem pravzaprav lovim še zadnje dni Movembra. Lovim pa tudi zadnje minute, preden bom morala vzeti pot pod (premražene) noge in oditi na faks, zato bo tokratna objava malce krajša in zato toliko slajša.

Punce, ste si kdaj zaželele veličastnih brk? Ne? Kako ne? No saj priznam, tudi jaz ne, ampak če se že gremo neko enakopravnost, bi se spodobilo, da v gibanju Movember tudi same podpremo naše brkate moške. A ker tisti res simpatični, zavihani brki dobro stojijo samo pod nosom Hercula Poirota in Filipa Flisarja, se moramo me znajti drugače. Ja kaj pa, brke bomo (tudi letos) nosile kot nakit!

Zgodba za telim prstančkom je pravzaprav malce tragična. Moral bi imeti še nekaj bratcev, pa so vsi ostali brki žalostno romali v smeti. Naj pojasnim.

Najprej sem imela namen narediti set snemljivih brkov za na skodelice. Plan je bil takle: Na prozorno mapco bi namazala mekol v obliki brkic, nato pa ga posipala z bleščicami in, ko bi se zadevščine posušile, bi se  krasno prijele na skodelico in dale uporabniku videz poraščenega obraza. V idealnem svetu bi celo znale skuhati kavo ali čaj!

A mekola je zmanjkalo, zato sem uporabila neko drugo lepilo. Rezultat uporabe tega drugega lepila je bil, da so bili brki po sušenju trdi in se sploh niso nikamor prijeli! Da bi bila tragedija še večja, so se začeli celo vihat, ampak ne takole prikupno, kot bi se morali. Ko sem končno prišla do mekola in ga nekaj namazala na zadnjo plast brkic, so ti postali trdi kot kamen in čisto zviti. Grozno!

Pa to še niti ni bil zadnji udarec. Ko sem jih končno nekako poravnala, sem jih hotela nalepiti na neko tršo plastiko in jih uporabiti za broškice, prstane in obeske. Tudi tokrat je vesolje reklo "ni šans" in, ko sem sekundno lepilo nanesla na črno pobarvano plastiko, se je ta razbarvala, prijeti pa se ni hotelo popolnoma nič. Razen barva in lepilo na moje prste in mizo.

Po poirotovsko sem uporabila svoje male sive celice in se domislila, da bi si lahko pomagala s kartonom. Na kupu papirja sem opazila debelejši črn karton, ki je bil nekoč platnica nekega pisalnega bloka. Vzela sem škarje v roke in ti brki so bili popoln uspeh. Kartonaste brke sem premazala z mekolom in posula z bleščicami. Še baza za prstan et voila!

(Božičkove kapice iz Kik so čisto preveč luštkane!)

("Samo spat sem hotel! Ampak neeee, ti si prišla in mogla na vsak način na meni sprobat svoje trapaste brke!")

Pes je zdaj jezen name in se sploh noče pogovarjat z mano, pa čeprav mu v opravičilo ponujam pečene puranje prsi, pripravljene posebej zanj. Ampak meni je prstan noro všeč, ko se bo še Lino nehal kujat, bom pa sploh najsrečnejši človek na svetu. Če danes na poti na faks ne zmrznem, seveda.

Bleščeče bučke.

Noč čarovnic je že mimo, pa vseeno. Ko je govora o dekorju v katerem letnem času, je ideja o bučkah, posutih s črnimi bleščicami, zelo mikavna. Sploh zato, ker se ni treba omejiti le na stiroporne bučke.

Moje so bile že lani zlorabljene v namen noččarovničnega okrasja, a niso najbolje uspele. Da bi ju rešila muk, sem dve pobarvala s plastjo črne akrilne barve. Ko se je ta posušila, sem nanesla še eno plast Mekola in končno še bleščice.

Vsem je moja dekoracija zelo všeč, še posebej mojemu prijatelju Philu, ki je od navdušenja padel skupaj.

Zdaj bučki krasita mojo okensko polico, zraven tegale krasnega ročno porisanega lončka z mojo rastlinico.

---

Halloween has come and it has gone. But pumpkins as decor are still beautiful and the idea of black glitter pumpkins is very tempting.

The little guys I used for this project were bought last year. I tried painting them white but the end result didn't look good. To spare their agony, I painted two of them black, applied a layer of white glue and sprinkled them with black glitteeeeeeeeeer!

Eeeeveryone likes my new decor, especially my little friend Phil, who, upon the sight of it, simply fainted.

The pumpkins are currently on my windowsill, right next to this lovely hand painted cup with my little plant.

Iz manj v več

Se še spomnite tistega prečudovitega para modrozelenih visečih uhanov, ki sem jih kupila za 1€ in jih nato vsa ponosna razkazovala po blogu?

(V kotu fotografije je kratica prejšnjega imena bloga. Ignorirajte!)

 Mja, kmalu po nakupu je prišlo spoznanje, da mi viseči uhani niso preveč všeč, zato jih nisem nosila niti enkrat samkrat. Neumnost? Nedvomno. Zgrešen nakup? Ne, če le imaš par klešč za žico in malce domišljije.

Je še kaj boljšega kot par lepih uhanov za 1€? Mogoče komplet uhanov, verižice in prstana za 1€? Vsak uhan je bil sestavljen iz dveh kamenčkov, manjšega in večjega, ter kaveljčka. Večja kamenčka sem odstranila s kleščami za žico, nato pa na obeh manjših in enem večjem odščipnila obroček, tisto, na kar je bil pritrjen kavelj ali še en kamenček. Na manjša sem nato na hrbtno stran nalepila navadni bazi za uhane, na enega izmed večjih sem prilepila osnovo za prstan, drugega pa uporabila kot obesek na verižici. Bjutiful!

Pa še čudovito paše zraven mojega novega kvačkanega traku in oblekice za termovko.

Tale verižica nekako ni bila najboljša možna varianta, saj me kar naprej cuka in mi puli lase, zato jo bom v prihodnje zamenjala z navadno.

Zdaj bom lahko za kakšne posebne priložnosti namesto zgolj uhanov nosila kar cel komplet čudovitega in expensive looking nakita.

---

In the beginning of this year I bought myself this gorgeous pair of earrings, seen on the photo above. I had been aching to have them for so long, but I didn't have any money. When I saw that they were on clearance, I grabbed them and took them home (but not before jumping up and down a few times out of sheer joy). Soon after I finally had them, I realized that they don't fit any of the clothes I have and that they are simply too long for the shape of my face. But because I am a crafter I don't just give up that easily and so I knew that somehow they had to be made into something more wearable.

I took the earrings apart and used the smaller stones for earrings. I simply glued an ordinary earring post to the back and that was it. One of the larger stones I glued onto a ring base and in so doing made a ring, and the other was put on a chain to make a necklace. Although I will have to replace the chain with an ordinary one, because this one keeps getting stuck in my hair and pulling on it.

My new jewelry set looks absolutely gorgeous next to my new winter headband and coffee cup cozy.

I now have a gorgeous and rather expensive looking set of jewelry to wear on special occasions :)

Poslikava keramičnih lončkov

Dolgo že spremljam Pinterest, in ko sem prvič videla s šarpiji poslikane lončke, sem se odločila poskusiti še sama. Ker je flomastre znamke Sharpie pri nas nemogoče dobiti, sem uporabila navadnega Staedtlerjevega alkoholca.

Motiv je čisto preprost, tako, za začetek. Črtice, pikice intakodalje.

Šalčko je bilo nato treba dat v pečico in noro me je bilo strah, da bi počila. Celo tako zelo, da sem se na koncu odločila, da iz tega ne bo nič, jo raje prelakirala in zdaj je vanjo posajena rožica.

Tudi tako mi je čisto všeč. Na moji okenski polici izgleda prav prikupno v družbi drugih okraskov.

---

I've been using Pinterest for some time now and when I saw these cute Sharpied cups, I decided to try it out myself. The desing I made is rather simple, dots and lines and so on.

They don't sell Sharpies in Sovenia so I used a Staedtler Lumocolor permanent marker. After you finish drawing, the cup must be put in an oven and my biggest fear was that it would crack. I was so afraid of it, actually, that I gave it a coat of polish instead and planted a nice flower in it.

And I like it! It looks very cute on my windowsill.

The Crochetin' Affair

A ni fajn filing, ko se zjutraj zbudiš in ugotoviš, da ti ni treba nikamor? Kako je pripeljalo do tega čudovitega naključja? Naj vam povem celo zgodbo.

Zgodilo se je začetek tega tedna. Ko sem bila ravno med nanašanjem šminke in že pripravljena, da grem od doma (in s šminko sem se zelo potrudila, saj veste, piling ustnic, ena plast, popivnat, druga plast, tako dalje), sem dobila sms, da predavanja odpadejo in da naj nikar ne hodim v Ljubljano. Yes!

Že nekaj časa na veliko stokam, kako sem cel dan neproduktivna, delat se pa kar nekako ne morem spravit. Zato sem se tisti ponedeljek, ko sem bila že ravno delavno naravnana in je bil nekdo zgoraj prijazen z mano, odločila, da ne bo tako. Psa sem peljala lulat, prišla domov, se preoblekla in ... šla nazaj spat. Ampak samo za urico in pol, ker ponoči nisem veliko spala. Je že tako, da ima naš pes najglasnejšo prebavo na svetu in ob oglašanju njegovega želodca, ko leži poleg tebe, ni šans, da te zmanjka. No, tudi po odspani kitici nisem naredila prav ničesar, ker sem se zasedela pred računalnikom. Ta prekleta škatla mi bo požrla dušo, prisežem! Zvečer pa, klasika, paničarim, kako sem zapravila cel dan.

Najprej sem pojamrala, zdaj pa mi dovolite, da se še malo pohvalim. Ne bi verjela, če bi mi kdo to rekel dva tedna nazaj, pa je le res. Končno znam kvačkat. Aplavz! To pomeni, da so moje roke zdaj kar naprej v pogonu in da me dlan že fejst boli. Ampak vrstice se počasi nabirajo in kvačka se premika že skoraj avtomatsko. Pred parimi dnevi sem končala in zdaj vam s ponosom predstavljam:

Trak za lase

in, in, in ...

Oblekico za termovko.

Zdaj bom lahko na železniški postaji sedela na klopci in bom cela stajliš, ko bom z modrim trakom na glavi srkala jutranjo kavico iz modrega lončka. Nadenem si še moder nakit, o katerem bom pisala malce kasneje, pa bom čisto taprava.

---

The third post today, woohoo! First of all, let me tell you a story about what happened to me the past Monday:

I got up at 8 a.m. Just when I finished putting lipstick on and was about to walk out the door, I recieved a text not to go to school today because class was canceled. Needless to say, I was very happy.

So, because I whine a lot about not being productive, I decided to change that. I took my dog out to pee and then I went back to sleep for an hour and a half, because I didn't get much rest at night. When I woke up, I ended up being the lazy sit-at-the-computer-and-do-nothing me that I usually am. I have a love-hate relationship with my computer because I need it but at the same time I fear that it wants to eat my soul.

But something good did come out of the past week. I finally learned how to crochet. Applause, applause! And because I am very proud of my new skill, I made myself a winter headband and a coffe mug cozy. So I can drink my morning coffee in style.

Brošketa

Dober večer :) Ponavadi ne objavljam večkrat na dan, a bom tokrat malce prekršila svoja pravila. Osnutki se mi že pridno nabirajo, malce čez 20 jih je, in čimprej jih hočem spraviti na blog, da se bom lahko posvetila novim projektom.

Pred nekaj meseci, ko sem se še pridno hodila rekreirat, sem na tleh našla eno preprosto vejico. Iz neznanega razloga mi je bila ful všeč, a sem jo po nesreči pozabila vzet. Čez nekaj dni me je še vedno čakala in še isti dan našla prostor na moji pisalni mizi. Po parih minutah barvanja in risanja je končno postala to, kar sem ji namenila - brošketa.

Dve plasti bele tempere, ena nikakva vejica, črn alkoholc. In spraševanje, zakaj se lahko spravim delat šele po sedmi zvečer.

Lepo, ne? In predvsem naravno. Ker potrebujemo malo več narave v svojih življenjih.

---

I usually wouldn't publish two posts in one day but I have over 20 drafts and I want to put them on this blog as soon as possible! So, yeah, I'm kind of breaking my own rules here.

A few months ago I found this totally ordinary looking little stick. I liked it so much but I forgot to bring it home. However, a few days later it ended up on my desk. After a few minutes of painting and drawing it finally became what I wanted it to be - A brooch.

Two layers of white paint, a stick, gold acrylic paint, a brush and a black permanent marker. And plenty of wondering why I can't be productive before 7 p.m.

Pretty, no? And natural, because we all need more nature in our lives :)

Fimetnine

Fimetnine. Fimo umetnine, get it? Nekega pasje hladnega oktobrskega večera mi je bilo dolgčas, zato sem se lotila gnetenja Fimo mase. Nastalo je malo morje materiala za zapestnice, verižice, prstane ...

"Žlahtni" kamenčki, ki so me mikali že lep čas. Ražnjiči, he :) Iz njih sem naredila minimalistične zapestnice, in sicer tako, da sem koralde nanizala na kos žice, nato pa tej žici na obeh straneh naredila zanko in gor pripela ketnico, na konec te pa zaponko in obroček. Simpl.

In gumbkiiiii. Nisem se želela ukvarjati z zapletenimi dizajni, ker so mi te preproste črtice in luknjice ful všeč. Eno- in večbarvni.

Za kaj bom te male lepotke porabila, še ne vem čisto. Možnosti je itak neskončno, čeprav jih na oblačila ravno ne morem šivati, ker so prekrhki. Ideje? Lepoprosim :)

---

Fimo art. I always get jealous when looking at photos of those really talented fimo crafters. I think I could never ever get that good. But the thing is, I actually prefer those simple and almost crude designs. The round beads were inspired by ancient art, because I was watching history documentaries while working. The faceted wannabe gems are my absolute favourite. I've wanted to make some for sooo long. And oh, the buttons! Again, the design is almost crude and I adore them.

I made some minimalistic bracelets from the faceted gems. They are really simple, just beads strung on a piece of wire with loops on both ends, to which I attached a chain, ring and clasp. That is all :)

Does anyone have any ideas what to do with the buttons? They are too fragile for them to be sewn onto clothes but I think I could use them for decoration or jewelry.

Hladen deževen pozdravčič!

Ko mi je zjutraj zvonila budilka, je bila prva misel, da se je svetu dokončno skegljalo. Nadležno cingljanje me je ob devetih zbudilo v najbolj turobno jutro letos. Gosta megla, da se vrhov okoliškega hribovja sploh ne vidi, ter vlažen in hladen zrak, ki napoveduje, da se bo vsak čas ulilo. Haloo!

No, potem sem se pa spomnila, da smo že skoraj oktobra in je bilo vse bolj logično.

Vsako vreme je za nekaj dobro in tole je kot naročeno za branje!

Najboljši občutek na svetu je, ko se pod dekico zviješ na kavč in si privoščiš potovanje z junaki iz črnila in papirja.

Vsake toliko pa moraš od branja malo predahnit, si pretegnit noge in izzvat možgančke na malo drugačen način. Za začetek študijskega leta se je za dobro srečo in dobro voljo fino malce nagradit. In kaj je še boljšega in bolj pomirjujočega ko DIY?

Eno takšno zen početje, kjer ne rabiš veliko tuhtat, je izdelava cabochon rožic. In fact, zvijanje, valjanje in svaljkanje fimomase je tako hipnotično, da se samo usedeš za mizo, prižgeš kako fajn oddajo in PUF! je pred tabo kar naenkrat osemdeset rožic, na prstu pa žulj.

How to: http://crafty-little-bitch.blogspot.com/2011/04/fimo-rose-tutorial.html

Če ste taki kot jaz ponavadi, boste te rožice potem spekli, jih gledali ko kup zlata in jih pospravili v kozarček, ker jih bo za vse škoda. Če ste vsaj približno normalni, vam bo jasno, da mora iz njih nekaj nastat.

V mojih redkih normalnih prebliskih sem tako eno podarila, dve prilimala na darilno škatlico, iz treh pa naredila tale prstan.

Simpl, simpl in še enkrat simpl. Prosojna sluzasta reč med rožicami na close-up fotografiji je lepilo za papir (za zaščito), ki se še ni do konca posušilo. Ko tipkam tole, je pa že popolnoma suho, prozorno, šajni in sploh čudovito.

Lep večer še naprej, naj se dež čimprej izlije, da ne bomo v prihodnjih dneh plavali na faks.

---

What weather! So cold and foggy and wet! Not good for being outside. But on the other hand, perfect for snuggled up reading.

When taking a break from your literary journey, you should challenge your brain with something different, something DIY. And what could be more calming than making cabochon flowers? Before you know it, you can make hundreds, and if you're like me, you'll store them in a jar and won't want to do anything with them.

In my brief moments of sanity, I gave one away, glued two to a gift box for a little girl, and made the ring above from three more.

The sticky - looking substance on the second photograph is not yet dry paper glue, which I dabbed on to protect and seal the flowers. When it dries, it becomes transparent and glossy and gives a nice finish.

Zlatke ploščatke :)

Vsi, ki me poznajo, vedo, da se rada igram z besedami, kar je več kot očitno v naslovu današnje objave. Idejo zanj sem dobila pri angleškem izrazu za balerinke "flats" (flat = ploščat), ki ga lahko dobesedno prevedemo kot ploščatke :)

Nekoč sem torej imela modre ploščatke (balerinke), ki sem jih kupila v Two Wayu. Enobarvne mi niso bile preveč zanimive, zato sem se po dveh sezonah nošnje modrih balerink odločila, da je čas za popestritev.

Velikokrat sem na nogah žensk, ki so se znašle v moji bližini, opazila balerinke, ki so imele prste in peto v barvi, kontrastni barvi preostalega čevlja. Več, kot se je takšnih balerink pojavilo v mojem vidnem polju, bolj mi je bil ta trend všeč. Zato sem iz omare izbrskala moje dobre stare modre balerinke in se lotila dela.

Na prste in peto sem nalepila lepilni trak, ki je dele, ki sem jih želela pobarvati, ločeval od preostalih ploščatk.

Izbrane dele sem pobarvala z zlato akrilno barvo. Dve plasti nista popolnoma prekrili modre barve, vidne pa so tudi sledi čopiča, a mi je tako všeč. Če bi hotela popolnoma prekriti modro, bi potrebovala še dve do tri dodatne plasti.

 Akrilna barva se suši zelo hitro, zato sem jih že čez nekaj ur lahko obula za ven. Ko sem po vrnitvi domov pogledala, kako se je obnesla barva, nisem na zlatih predelih opazila nobenih smeti, ki bi se lahko prijele na mokro barvo. Torej sem delo opravila dobro :)

Moje nove zlatke ploščatke bodo danes žal morale počakati v omari, vendar bo na račun prišel drug par čevljev. Prav zdajle se namreč pod mojim blokom odvija praznik našega mesta, zagorska noč. Če tole objavo bere kdo od Zasavčanov, ki ga bo danes prav tako zažural v Zagorju, naj le gleda okrog sebe in me mogoče pocuka za rokav :)

---

Good evening (I almost wrote food evening, tee hee :D )! The title of today's post is a wordplay on the English term for the type of shoes, shown above (I'm talking about flats, of course). The word "flat" translates into Slovenian as "ploščat", so "flats" could literally be translated as "ploščatke".

But I digress.

Recently I noticed a lot of women wearing flats in two contrast colours. The more I saw of this trend, the more I liked it and finally decided that I want to restyle a pair of my old flats to look similar.

I put masking tape on my old, blue flats to separate the parts I wanted painted from the rest of them. Then, I applied two layers of gold acrylic paint. Some of the original blue still shows underneath, and brush strokes are still visible, but I like it that way. Completely covering the blue would require two to three additional layers of gold paint.

The paint dried quickly, so I could go out in my brand spankin' new flats mere hours after they were finished and not ruin the paint job. Well done, me :)

There is a celebration of our town's holiday going on right now. Although I will not be wearing my new blue - gold flats, it will be fun! :D

Recikliran obešalnik!

Vem, vem, ne zveni ravno najbolj zanimivo, vendar je od časa do časa treba posvetiti pozornost tudi takšnim stvarem.

Zadnje čase opažam, da moj attention span ni ravno velik. Tole zgornjo poved sem napisala že včeraj, nato pa sem (že spet!) popolnoma not padla v branje bloga Life.Style.Fun. Anita, čeprav si definitivno med mojimi najljubšimi bloggerkami, me nimaš pravice takole motiti med pisanjem objav! Grrr! :D

No ja, prav tako kot Anita pa tudi jaz z veseljem ustvarjam nove stvari iz starih. Tokrat sem se lotila ubogega lesenega stola na našem balkonu, ki, ves razpadel, služi kot podstavek za tegeljc, v katerem so posajene paprike (in za nabiranje lastovičjih drekcev).

Nekoč, ko je bil še čisto nov in lep, je na sedežu pisalo Bistro de Provence. Zdaj piše samo še Bistro de, ker sem si desko, na kateri je beseda Provence, prisvojila jaz.



Zamaški žal niso reciklirani, sem morala ponje v trgovino. Ampak po eni strani si lahko to štejem v dobro, saj pomeni, da pri nas doma nismo ravno porabniki flaširanih substanc ;)

Ko sem jo očistila prahu, sem jo poskusila "distressat" s staro pilico za nohte. Uspelo je le na robovih, modra barva črk pa nikakor ni hotela stran.



S takšnimi "klamfami" so bile ta in ostale deske pripete na ogrodje stola. Pfff. Nič čudnega, da ni dolgo zdržal! Izpulila sem jih s kleščami za žico, in ni se bilo treba ravno matrat.



Narisala sem štiri enako oddaljene križce in skoznje zabila štiri dolge žeblje, tako da so pogledali skozi na strani z napisom.







(mojster kompozicije na delu : P )

Pobarvala sem štiri zamaške in vsakega nataknila na svoj žebelj, da so se posušili.



Na spodnjo, nepobarvano stran zamaška sem nanesla lepilo (Mekol), nato pa vse nataknila na tiste žeblje, ki sem jih prej zabila v desko. Zamaške sem prekrila s plastjo lepila, da se barva ne bo luščila.



Evo! Fulkul obešalnik za torbice (in očitno slušalke), zaenkrat provizoriš nalepljen na steno z obojestranskim selotejpom.

____

Hello! For all of you who aren't from Slovenia, I've decided to briefly summarize this and all of my future posts in English because I tried to read some of them as translated by Google Translate, and got a headache, mildly put.

So yeah, this post took a long time to finish because of my short attention span, worsened still by some really good blogs!

A few days ago, I made myself a purse hanger from an old chair and some wine corks.

I started by cleaning and distressing the wooden board, taken from a broken chair. Then I put nails through it's back, having them poke out in the front. The next step was painting the corks with acrylic paint and impaling (horrible word!) them on nails to dry. Finally I applied some paper glue on the bottom of the corks and put them on the nails, poking out through the board, ultimately glueing them to the board. To keep the paint from chipping off the corks, I sealed it with a layer of glue.

In time (when I get proper screws, that is) I will mount the hanger to the wall next to my desk, covering an unsightly dent in the wall.

Lep dan še naprej in poskusite se ne skuhat! -- Have a nice day and try not to boil in the heat!

:)

Coasterčki

Haloooooo! :) Zanimivo, kako mirno zna biti življenje poleti, kajne? Mesta so prazna, nič se ne dogaja, pa še vroče je. 

Večina ljudi, ki jih poznam, se je v teh mesecih odpravila na morje. Saj, vreme je perfektno za poležavanje na plaži, srkanje kakšnega mojita in oprezanje za lepotci v kopalkah.

Hudič je, da meni ta užitek letos ni namenjen. In me na trenutke to malo potre, potem pa se spomnim, da lahko doma prav tako uživam. Kaj je še boljšega oziroma kaj se sploh lahko primerja z oddihom na morju, sprašujete? Pa da se ne bom delala nekaj "high and mighty", tudi jaz se včasih to vprašam. Resnica pa je, da pravzaprav obstaja milijon stvari, ki se jih da početi, če ni planov za potovanje in če je denarnica prazna, le malo je treba poštudirat. Jaz lahko torej na primer:

- obiščem bratranca, ki je star dober mesec,

- lahko izdelujem prikupna mala darilca za zgoraj omenjenega bratranca,

- povabim sosedo na večurni klepet ob domači kavi in kornetu,

- nabiram storžke, ki jih bom kasneje predelala v okraske za na jelko,

- lahko z nogami, namočenimi v lavorju, sedim na balkonu s knjigo v eni roki in doma zamrznjeno ledenko v drugi,

- si v hladilno torbo spakiram dva sendviča in tri plastenke vode in se grem za male pare (3,5€ za celodnevno karto) namočit v bazen v sosednjem kraju,

- zgodaj vstanem in odidem na pohod in celo pot fotografiram razgled, sončni vzhod ali pse, ki lenarijo pred hišami,

- preizkušam preproste recepte, za katere si ne bi nikoli mislila, da bodo tako fajn (v pečici pečene panirane bučke ali v pečici pečena čebula, potresena z mešanico stopljenega masla in sira - AWESOME!),

- si priskrbim fotografije Zagorja v starih časih, si v zvezek izpišem informacije, ki jih bom našla, nato pa poiščem lokacije, ki jih prikazujejo fotografije, naredim nekaj svojih in primerjam razlike,

- kot študentka imam na vožnje z vlakom 50% popusta, zato se lahko dokaj poceni odpeljem kamorkoli v Sloveniji in raziskujem. Najbolj me mikajo obalna mesta in mesta s srednjeveško zgodovino.

Joj, pravzaprav sploh ne vem, zakaj se pritožujem! In tudi vi se kar takoj nehajte, pomislite, kaj bi radi počeli, naredite si plan in se pojdite imet fajn! Ker če ne boš ti, ne bo noben, aveš :) In pri večini mojih predlogov tudi izgovor "nimam denarja" odpade.

Ups, popolnoma pa sem pozabila, zakaj sem sploh začela pisati tale post. No, če slučajno pride soseda na obisk, se spodobi, da ji dam nekaj za pit. In če ji dam nekaj za pit, je treba kozarec nekam postavit. Ker se ful bojim, da bi se na mojem vintage predalniku naredil kak flek, sem naredila podstavke za kozarce.

Pravzaprav jih nisem ravno naredila no, sem jih pa poslikala. In to definitivno nekaj šteje!! Ker so bili prej dolgočasni, zdaj so pa ful lepi :)

See what I mean? Živ dolgčas.

Z malo zlate in roza akrilne barve pa so postali takšni. Mogoče se bodo komu zdeli kičasti, ampak meni so prav všeč :)

Narisati par črt res ni težko, tako da je bil tole popoln način preganjanja dolgčasa. Vidite, še ena stvar, ki jo lahko počnete, ko so ostali na morju :)

Diy za bebico

Že včeraj sem hotela napisati tole objavo, pa sploh nisem imela pojma, s katerega konca naj se lotim pisanja. Jezi me, ko dobim writer's block ravno takrat, ko hočem pokazati nekaj še posebej lepega, in potem tekst izdelkom ne dela nikakršnih uslug, prej nasprotno.

Danes pa enostavno moram napisati nekaj lepega, če že ne v čast ustvarjanja pa vsaj v čast tistemu, ki mu je bilo darilo namenjeno.

V našo družino je namreč nekaj tednov nazaj prijokalo malo bitjece. Iiii :) Sicer drugega kot jokat, kakat, jest in spat še ne zna, vendar upam, da mu bodo, ko bo malo zrasel, darilca všeč.

Ko pomislim na dojenčke, mi vedno pridejo na misel njihove male nogice, ki morajo biti vedno tople, če hočemo, da jim je prijetno. Spomnim pa se tudi, da zelo hitro rastejo in da od oblačilc nimajo dolgo koristi.

Za copatke sem uporabila kroj, dobljen na spletu. Da jih bo lahko nosil dlje, sem izdelala dva para. Zadaj imajo trakce, da se lažje obujejo, pod gumbi pa je našita elastika, da se ne snamejo. Gumbki so nasmejani, tako da so copatki še posebej veseli :)

Ko sem bila majhna, sem imela na stropu zvezdice, ki so se svetile v temi, in pred spanjem sem jih zelo rada gledala. Če mi je naša bebica kaj podobna (sva le v sorodu!), bodo glow in the dark zvezdice, oblačka in luna tudi njemu zelo všeč. Narejene so iz fimomase.

Zapakirala sem jih v vrečko iz pekipapirja, sešito z enim lepim šivom in naštikanimi rumenimi zvezdicami.

Največ dela sem imela s spodnjim mobilom, na katerega sem tudi najbolj ponosna. Balončki so žarnice, njihove košarice pa so pokrovčki od plastenk. Balone sem na različnih dolžinah privezala na dve prekrižani veji, pobarvani na zlato, in na vrh privezala trak, da se jih lahko obesi na strop.

 Na koncu sva z mami darilo lepo zavili. Novopečena starša sta bila navdušena, jaz pa zaradi tega zelo vesela. Mali je tudi v živo blazno srčkan, copatki, manjši par, seveda, pa so mu kot uliti :)